… zato bomo rekli še kakšno o AI nasplošno. Mogoče niti ne toliko o AI direktno, Ampak bolj o tem, kaj o tem pravijo razni pomembneži in jih potem prenašajo svetovne medijske agencije. Da vam ne bi bilo treba vsega tega spremljat, lahko tukajle preberete srž povedanega.

Stephen Hawking pravi, da se čimprej augmentirajmo, oziroma tehnološko izboljšajmo, sicer bo tehnologija prehitela biologijo, smo pa tam! Pravi, naj za to uporabljamo tako genetske tehnologije kakor vse drugo, kar naše biološko bistvo nekako ohranja. Hawking ali vidi v biologiji neko intristično vrednost, ali pa misli, da z biologijo umremo tudi mi. Kar bi bilo pa škoda.

Elon Musk pravi, da s tem ko razvijamo AI, odpiramo steklenico z duhom, ki ga ne bomo več mogli stlačiti nazaj ko bo enkrat zunaj. Takrat nam bo verjetno žal. Zanimivo, da prizadevanja za avtomatske avte, ki šoferja več ne potrebujejo, očitno ne smatra za “pravo AI”. Niti ne kot zelo usoden korak v to smer. Zanimivo je tudi da misli, da če bi bila AI bolj demokratično razvijana, potem bi ne bila tako nevarna. Za “odprtokodno in nenasilno AI” je ustanovil celo eno podjetje.

Mark Zukerberg sadi rožice. Pravi, da Musk straši ljudi brez potrebe in da bo vse lepo in prav že nekako po defaultu. Skoraj kot bi hotel reči, z dovolj razvito AI bo cel svet kakor en velik srečen Facebook. Morda bo nekoliko manj optimističen zdaj, ko so v njegovi firmi chatboti ki naj bi se pogajali v imenu uporabnikov z drugimi uporabniki, nenadoma začeli govorti v povsem neznanem jeziku. Zanimivo, da dogovor je potem običajno vseeno sklenjen. V najboljšem interesu uporabnikov, seveda.

Andrew Ng pravi, da nas mora AI skrbeti ravno toliko, kot bodoča prenaseljenost na Marsu. Pravi, da namesto bi napori šli v razvoj, nekateri prenapeteži in špekulanti pobirajo sredstva za neobstoječe rizike, s katerimi strašijo ljudi. Kot da bi bil njegov priimek zadnji del imena skupine Cool & The Gang. Nomen est Omen?

Precej bolj prestrašen je Eliezer Yudkowsky. Pravi, da imamo samo eno priložnost narediti prav. To je že prvič, sicer se bo slabo končalo. Pravi pa tudi, da so konvolucijske nevronske mreže, s katerimi se je začela trenutna AI pomlad, big deal. Se reče, v nevarnih časih živimo, po njegovem.

Nick Bostrom je poln zelo interesantnih zgodbic, ki si jih sam izmišlja. Pravi, da smo ljudje, ki bi radi napravili digitalno superinteligenco morda podobni vrabcem, ki so prišli na idejo udomačiti sovo. Saj ne bi bilo treba drugega kakor nekje ukrasti nekaj sovjih jajc, jih izleči in vzgojiti mlade sovice. Dober nadzor nad njimi bi vrabcem zagotovil dobro zaščito pred mačkami in tudi gnezda bi udomačene sove lahko pomagale graditi vrabčjim parom. Da o varstvu mladičev ne govorimo.

Kot vidite, različni ljudje imajo kaj različne poglede na AI. Mi uporabljamo digitalno inteligenco predvsem kakor orodje avtomatiziranja miselno zahtevnih procesov. Tudi takšne avtomatizacije same kar kličejo po avtomatiziranju. Se lahko zgodi, da jih nekoč ne bomo več nadzorovali? Ne, če bomo delali prav.

Torej, verjamemo v avtomatizacijo vsega, tudi avtomatizacije same.

Share This