Mogoče se sliši naivno, komu se bo zdelo celo pocukrano, ampak nekateri že uporabljajo naš AI (umetno inteligenco), kakor kmet uporablja traktor.

Namesto, da bi kmet sam ali s pomočjo drugih vlekel voz sena, ga raje zapreže za traktor. Voz sena ni tako težko vleči kamorkoli že, ampak recimo plug po njivi pa skoraj ne gre.

Včasih so ljudje zato pred plug zapregli par konj ali volov, danes pač vklopijo traktor, jutri bo traktor sam znal iti na polje in zorati njivo, samo reči mu bo treba. To bodo seveda iTraktorji ali pametni traktorji, ponekod jih že imajo.

Tradicija, preložiti težaško fizično delo na živali, je dolga že tisočletja. Tradicija, prelagati ta dela na stroje, je dolga že stoletja.

Tradicije prelagati intelektualne posle na živali, kakor recimo seštevanje cen vsega kupljenega v trgovin, se nam nikoli ni obnesla. Nikoli ni človek udomačil slona z namenom, da mu pomaga zapomniti si kaj. Ali opice, da mu nekaj natipka na pisalni stroj. Nekateri so se sicer poigravali s takimi idejami, ampak nič resnega.

Pri teh zadevah, smo morali iti direktno na stroje. Trgovske blagajne so stare desetletja. Obstaja tudi iUrnik, kateremu naložimo zahteve, ki jih ima šola, učenci in učitelji, intelektualen del sestavljanja šolskega urnika pa je njegov.

Razlika med iTraktorjem in iUrnikom ni tako zelo velika, pravzaprav. Razen v tem, da je iUrnikov že kar nekaj naokoli in da delajo presenetljivo dobro, iTraktorje se bo pa šele uvozilo. iUrnik in iTraktor sta si podobna tudi v tem, da jih nekateri ne ločijo dobro. Nekateri nekoliko zamegljujejo to razliko med navadnimi in iTraktorji, ker pač prodajajo svoje Zetorje in bi jih radi še naprej. iZetor bi jim bil sitnost. Razumljivo. Podobno je s programi, ker od navadnega programa za pomoč urničarju, do AI robota iUrnika, navzven ni videti neke razlike, še težje pa se je sprijazniti s tem, da bi bil robot bolj človeški od človeka.

Letošnje poletje smo z iUrnikom “preorali” kaj precej. Ilustrativen je tale dialog:

Uporabnica, nekega julijskega večera “Jaz sem zdaj tole pregledala, zahteve ki smo jih dali, bi morale biti v redu.”
Mi “Prav, zaženite čez noč na čim več računalnikih”.
Uporabnica “Sem že. Mislite da bo sestavilo?”
Mi “Lani je.”
Uporabnica “Letos se mi zdi, da je precej bolj komplicirano. Ampak pustimo se presenetiti!”
Uporabnica naslednje jutro “Joj, veste kaj, nekaj smo pozabili. Sicer sem videla, je sestavilo, ampak pozabili smo neke vaje, ki so letos prvič!”
Mi “Jih boste vnesli sami, ali naj jih kar mi?”
Uporabnica “Ne, ne, se želim naučiti to delati samostojno, bom že znala. Boste potem magari pogledali.”
Uporabnica precej kasneje “Vse sem pregledala. Zanimivo, kako je sestavilo tako, da je dovolj prostora v kabinetih. Mislila sem, da morda ne bo šlo zaradi toliko skupin letos. Veste kaj je naredilo?”
Mi “Ne, povejte kaj je naredilo!”
Uporabnica “Letos je postavilo malico tako, da tačas …..”

Ta uporabnica je slavistka in njena uporaba srednjega spola za iUrnik je zelo zanimiva.

Tako nekako si lahko predstavljamo AI v praksi. Damo ji naloge, če bi radi malo drugačne rezultate ali imamo nove ideje, spremenimo malo naše ukaze ali vhodne podatke in to ponavljamo dokler nismo zadovoljni. Za začetek, potem pa se bo iTraktor sam vklopil in šel orat, ker je iz vseh informacij na spletu ugotovil, da je najbolje, če gre ob tretji uri zjutraj.

Share This